MODEL OČESA
Premakni imena ustreznih delov očesa v prave kvadratke, označene na sliki.
(Preoblikovana slika z licenco CC0, pridobljena s strani pixabay na spletni strani https://pixabay.com/.)
Oko je organ, ki zaznava svetlobo. Svetloba v oko vstopa skozi luknjico, ki ji pravimo zenica. Zenica je odprtina šarenice, ki uravnava količino vpadne svetlobe ter se samodejno širi in odpira. Za zenico je očesna leča, ki svetlobo usmerja na mrežnico, kjer so vidne čutnice (čepki in paličice), ki zaznavajo svetlobo. Mrežnica deluje kot zaslon, na katerem nastane slika. Od tam zbrane informacije prek vidnega živca potujejo do možganov, ki nam ustvarijo sliko okolice.
Na mrežnici se nahajata dve vrsti vidnih čutnic ali fotoreceptorjev — čepnice in paličnice. Slednje dobro zaznavajo svetlobo in so namenjene razlikovanju svetlega od temnega. V očesu imamo tri vrste čepnic, ki zaznavajo le dovolj močno svetlobo. Namenjene so zaznavanju barv. Ena vrsta je najobčutljivejša na rdečo, druga na zeleno, tretja pa na modro svetlobo.
Pomembne so očesne mišice. Posebnost očesa je, da zmeraj vidimo ostro, bodisi da gledamo stvari od blizu, bodisi da se zazremo daleč proti obzorju. Za spreminjanje goriščne razdalje očesne leče poskrbijo posebne mišice, ki leči spreminjajo ukrivljenost. Poskrbijo, da usmerijo svetlobo bodisi iz oddaljenih bodisi od bližnjih predmetov točno na mrežnico. Pri opazovanju bližnjih predmetov se morajo očesne mišice skrčiti bolj. S tem se goriščna razdalja leče zmanjša. Pri opazovanju zelo oddaljenih predmetov pa se očesne mišice manj skrčijo. Zato se npr. oči spočijejo, ko gledamo zelo oddaljene predmete. Najmanjša razdalja, ki se ji oko še lahko prilagodi in vidi ostro, se imenuje bližišče in znaša 10 cm do 15 cm.
Rumena pega je območje, kjer je oko najobčutljivejše, zato na tem mestu spoznamo barvo in podrobnosti predmeta in slepa pega pa je mesto na mrežnici, kjer izstopa očesni živec in zato tukaj ni vidnih čutnic.
NASTANEK SLIKE
Leča je ključen element pri nastajanju slike v našem očesu. Ob vstopu v lečo in izstopu iz nje se svetlobni žarki lomijo po lomnem zakonu.
Slika predmeta v zdravem očesu nastane na mrežnici. Žarki vpadejo na očesno lečo, ki je zbiralna. Ta pa zbere žarke v eni točki- gorišču, ki se nahaja na mrežnici.
Slika je vedno prava, obrnjena ter pomanjšana. Slika (ki je pomanjšana in obrnjena) iz očesne mrežnice se kot dražljaj prenese v možgane, ti pa potem “vidijo” sliko sveta v realni podobi (pokončno in povečano).
Z očesom ne razločujemo le svetlobe od teme, temveč tudi barvo, obliko, velikost in oddaljenost predmeta.
Oko se odlikuje tudi po tem, da lahko gledamo v zelo svetlem prostoru ali v mraku. Podnevi, ko je svetlo, zadostuje že majhna luknjica, da v oko vstopi dovolj svetlobe. Zato se zenica zapre, ponoči pa se zenica razširi, da v oko lahko vstopi čim več svetlobe.
Oči so zelo občutljiv organ, zato nikoli ne smemo gledati neposredno proti Soncu. Zenica se ne more dovolj skrčiti in v oko lahko vstopi preveč svetlobe, ki ga trajno poškoduje!
učni list: nastanek slike
NAPAKE VIDA
Nekateri ljudje imajo napako vida. Če oko ni pravilne oblike ali če leča v očesu ni povsem zdrava, se svetlobe ne zbere točno na mrežnici, ampak malo pred njo ali malo za njo. Takšni ljudje potem ne vidijo ostro.
Če se svetloba zbere malo pred mrežnico, pravimo da je človek kratkoviden. Zgodi se, če je bodisi oko predolgo, bodisi prevelika lomnost očesne leče. Kratkovidni ljudje vidijo ostro bližnje predmete, oddaljene pa neostro.
Če pa se svetloba zbere malo za mrežnico, pravimo da je človek daljnoviden. Se zgodi, če je oko prekratko ali pa ima očesna leča premajhno sposobnost lomljenja svetlobe. Daljnovidno oko ne more izostriti bližnjih predmetov, medtem ko oddaljene predmete lahko vidi razmeroma dobro.
Napake vida lahko dokaj enostavno popravimo z dodatnimi lečami v očalih ali s kontaktnimi lečami, ki jih damo v oči. (Na smer razširjanja svetlobe lahko vplivamo z optičnimi napravami. Najenostavnejše so leče.)
Kratkovidnost popravimo z razpršilno lečo.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Daljnovidnost pa popravimo z zbiralno lečo.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Kratkovidni ljudje nosijo očala z negativno dioptrijo, daljnovidni pa s pozitivno. Dioptrija je mera za lomno sposobnost leče in je obratno sorazmerna z goriščno razdaljo.
Bolj kot leča ukrivi svetlobne žarke, večja je njena dioptrija oziroma krajša je njena goriščna razdalja. Negativen predznak pri dioptriji kratkovidnih očal se nanaša na razpršilno lečo. Pozitiven pa na zbiralno lečo.
Reši spodnjo ponovitev o nastanku slike in napakah vida.
