V vsakdanjem življenju se srečujemo z mnogimi optičnimi napravami. Ena najenostavnejših je camera obscura, ki deluje podobno kot oko.
Princip camere obscure (temne komore) je enostaven. Nanaša se na popolnoma zatemnjen prostor ali škatlo z zelo majhno luknjo, ki prepušča svetlobo v notranjost. Žarki od predmeta vstopajo v camero obscuro skozi luknjico in nadaljujejo pot do nasprotne strani, zaslona, na katerem prikažejo sliko predmeta. Luknjica je toliko majhna, da se svetloba iz okolice prek nje preslika v notranjost.
Spreminjaj drsnik PREMIK in opazuj nastanek slike v cameri obscuri.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Pri vstopu se v luknjici žarki križajo, zato je slika predmeta obrnjena. Ohranja pa originalne barve in perspektivo.
Velikost slike je odvisna od oddaljenosti camere obscure od opazovanega predmeta. V camero obscuro, ki ima večjo luknjico, lahko vstopi več svetlobe, zato je slika bolj svetla (tudi manjša) in manj ostra. Pri manjših luknjicah je slika temnejša, vendar bolj ostra.
Princip delovanja camere obscure je osnova vsem današnjim fotoaparatom in kameram. Zasnova današnjih fotoaparatov je stara več kot dvajset stoletij. Sčasoma so seveda namesto majhnih lukenj začeli uporabljati leče oziroma sisteme leč, saj je v tem primeru nastala ostrejša slika.
Camero obscuro so uporabljali številni umetniki pri realističnih in natančnih izrisih najrazličnejših motivov. Projicirana slika je služila kot osnova številnim slikarskim mojstrovinam. Uporabljal jo je tudi DaVinci. Več o cameri obscuri si lahko prebereš na tej strani.
Spodnji posnetek prikazuje kako camero obscuro naredimo v prostoru. Prostor zatemnimo in naredimo majhno luknjico. Svetloba se skozi luknjico širi v notranjost. In na drugi strani- na zaslonu nastane projicirana slika.
